UVOD

 

Razmišljam o naložbi v sončno elektrano. Kje naj začnem? To je eno izmed najpogostejših vprašanj, ki jih podjetu Sonel postavljajo morebitni vlagatelji. Ker zahteva naložba v sončno elektrarno razmeroma velik začetni kapital, si zasluži temeljito in skrbno obravnavo. Brez mačkov v žaklju in drobnega tiska! Začnimo pri temeljih in poiščimo odgovore.
 

1. Zakaj bi sploh vlagal v sončno elektrarno?


S stališča okolja je sončna elektrika oblika energije, ki je najprijaznejša do okolja. Naložba v sončno elektrarno je naložba vizionarjev v prihodnost. Kaj pa ekonomski vidik? Sonce je brezplačno. Sonca ne bo zmanjkalo. Sonce ni od nikogar.  In neposredni finančni učinek: s prodajo proizvedene elektrike lahko zaslužite. To je dolgoročna naložba, s katero si ustvarite zagotovljeni prihodek. Na to lahko gledate podobno kot na naložbo za pokojninsko rento.

 

2.    Kdo lahko vlaga v sončno elektrarno?

 

Posamezna gospodinjstva, podjetniki, kmetije, občine, javno-zasebna partnerstva, fizične osebe ...

 

3.    Ali so sončne elektrarne modna muha?

 

Niso. Sončna energija je najbolj perspektivna oblika energije, prijazne do okolja. V viziji EU za fotovoltaiko (A Vision for Photovoltaic Technology, PV.TRAC, dec. 2005) je zapisano, da bodo do leta 2030 v EU namestili 200 GW zmogljivosti, kar bo štiri odstotke svetovne proizvodnje elektrike. Do leta 2050 bo predvidoma delež fotovoltaike  v proizvodnji elektrike EU dosegel že 20 odstotkov. V svetu ima prvo mesto na tem področju Nemčija.

 

 

EKONOMIKA

 

4. Koliko lahko konkretno zaslužim s sončno elektrarno?

 

4.1 V čem je ekonomika naložbe?

Ekonomika naložbe je v tem, da pridobljeno elektriko po ločenem števcu oddajate v omrežje in jo prodajate. Cena, po kateri jo oddajate, je bistveno višja od cene, ki jo plačujete kot uporabnik. Razliko v ceni subvencionira država.

Prav tako pa je postala ekonomsko zanimiva tudi postavitev sončne elektrarne za lastno rabo, o tem več v odgovoru št. 6.

 

4.2 Kakšne spremembe na področju državnih podpor so bile uvedene v letu 2013?

 

Z januarjem 2013 je bila uvedena bistvena sprememba – zagotovljena odkupna cena se z vsakim mesecem zmanjša za 2% (glede na izhodišče iz leta 2009).
Posledično se bodo zmanjševale tudi obratovalne podpore.

Praktično to pomeni, da je smiselno v sončno elektrarno investirati čimprej, saj ni pričakovati, da bodo cene investicije padale vzporedno z nižanjem zagotovljene odkupne cene.

Prav tako je bila uvedena dodatna vzpodbuda za sončne elektrarne do 5 kWp z internim priklopom, ki so upravičene do 5% višje obratovalne podpore.

 

4.3 Kako mesec priklopa sončne elektrarne vpliva na ceno, po kateri bom prodajala proizvedeno elektriko?

 

Konkreten primer: Če predvidevate, da boste sončno elektrarno priklopili na omrežje v juniju 2013, potem v tabeli na naslednji strani najdete podatek, kakšno zagotovljeno odkupno ceno vam bo za proizvedeno električno energijo država jamčila naslednjih 15 let. Če bo vaša elektrarna manjša od 50 kW, potem spada pod kodo SE11. V mesecu juniju 2013 bo cena zagotovljenega odkupa za SE11 znašala 132,88 € / MWh ali 13,288 centa na kilovatno uro. Če pa bo takšna elektrarna priklopljena v mesecu decembru 2013, boste za vsako kilovatno uro lahko prejeli 11,772 centa.
 

 

4.4 Ali imajo integrirane elektrarne zagotovljeno višjo odkupno ceno?

 

Nič več. Višje cene za integrirane elektrarne so veljale samo do konca leta 2011; če je investitor pridobil gradbeno dovoljenje za gradnjo ali rekonstrukcijo objekta z integrirano sončno elektrarno do 30. 9. 2011, elektrarna pa je bila priključena na omrežje do konca leta 2011.

 

4.5 Izvleček iz Uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije

 

U. l. št. 37/2009, 53/2009, 68/2009, 76/2009, 94/2010, 105/2011, 43/2012, 90/2012


ODKUPNE CENE ZA ELEKTRIKO, PROIZVEDENO V SONČNIH ELEKTRARNAH             
Cene so v €/MWh brez DDV

CENE ZAGOTOVLJENEGA ODKUPA/OBRATOVALNE PODPORE PRI CELOTNI NALOŽBI Z LASTNIMI SREDSTVI

 

 

5.    Kakšna je razlika med zagotovljeno odkupno ceno in obratovalno podporo?

 

Pomembno je, da ločite dva sistema subvencioniranja: sistem zagotovljenega odkupa in sistem obratovalne podpore. Naj vas večji znesek pri zagotovljenem odkupu ne zavede – ob zagotovljenem odkupa znesku ne smete dodajati še tržne cene.

 

Vlagatelj lahko izbere med dvema vrstama spodbude:
A)    Zagotovljeni odkup
Prodaja elektrike državnemu podjetju Borzen, d. o. o., po ceni za zagotovljen odkup v dobi 15 let.
Zagotovljena odkupna cena se po podpisu pogodbe z Borzenom ne spreminja.

 B)    Obratovalna podpora
Prodaja elektrike na trgu po tržni ceni + izdaja računa za obratovalno podporo državnemu podjetju Borzen, d. o. o.

Obratovalna podpora se spreminja vsako leto glede na nihanja cen električne energije na trgu. Poenostavljeno: če bodo cene električne energije na trgu v povprečju nižje od cen v preteklem letu, bo država določila ustrezno zvišanje obratovalne podpore.
Če pa bodo cene električne energije na trgu v povprečju višje od cen v preteklem letu, bo država obratovalno podporo znižala.
Ne glede na nihanja pa bo skupen seštevek cen obratovalne podpore in tržne cene primerljiv z zagotovljeno odkupno ceno.

 

6.    Kaj pomeni "notranji priklop" oziroma priklop po shemi P3?

 

6.1 Kaj je notranji priklop?

 

V primeru notranjega priklopa ali priklopa po shemi P3 boste elektriko, ki jo bo proizvedla vaša sončna elektrarna, porabili sami (lasten odjem), viške pa boste prodajali (oddajali v javno omrežje). Ker pa boste kot porabnik električne energije najbrž potrebovali več, kot je proizvedla vaša sončna elektrarna, boste razliko kupili od ponudnika električne energije (Elektro Celje Energija, Elektro Maribor Energija Plus, Petrol Energetika….).

 

6.2 Kaj pridobim s takim načinom priključitve?

 

-    Nižje stroške storitve priključitve sončne elektrarne, ki se plača sistemskemu operaterju (Elektro Celje, Elektro Maribor); prihranek približno 900€
-    Za del proizvedene elektrike, ki jo porabite sami, ne plačate omrežnine
-    Neodvisno od nihanja cen elektrike na trgu je vaša ekonomika pozitivna
-    Več ko porabite lastne elektrike, boljša bo ekonomika
-    Višja kot bo cena elektrike na trgu, večji bo vaš prihranek

 

6.3 Ali sem vseeno upravičen do državne podpore v obliki zagotovljene odkupne cene ali obratovalne podpore?

 

Da, upravičeni ste do izplačila državne podpore za celotno proizvedeno elektriko. Ker elektriko prodajate na trgu, ste upravičeni do izplačila obratovalne podpore. Ne morete pa se odločiti za sistem zagotovljene odkupne cene, ki je namenjen tistim elektrarnam, ki ne nastopajo na trgu. Podjetju Borzen d.o.o. izstavite račun za državno podporo za celotno proizvedeno elektriko, ne glede na to, koliko ste je porabili sami in koliko ste je oddali v javno omrežje.

 

6.4 Ali so stroški postavitve sončne elektrarne višji od klasičnega priklopa, kjer se vsa proizvedena energija odda v javno omrežje?

 

V večini primerov ne. To je odvisno od velikosti sončne elektrarne. Dejansko je materialni strošek višji, ker je potrebno inštalirati dvosmerne števce tako za sončno elektrarno kot za vas kot uporabnika.
Vendar pa prihranite pri plačilu storitve priključitve, tako da je skupni strošek v večini primeru enak, pri večjih elektrarnah pa je lahko večji za 1.000 – 2.000€.

 

6.5 Ali moram ročno preklapljati med lastno porabo, oddajo v omrežje in nakupom elektrike iz omrežja?

 

Sploh ne. Vsi ti preklopi se dogajajo samodejno.

Sončna elektrarna največ proizvaja v sončnih dneh, poleti so dnevne proizvedene količine veliko večje kot pozimi. Elektrike pa ne trošimo zgolj ob sončnih dneh in podnevi.

Pozimi, ponoči ali v deževnih dneh sončna elektrarna v realnem času ne proizvede zadostnih količin električne energije in takrat se porablja elektrika iz omrežja, ki jo uporabnik plača.

V sončnih dnevih pa je proizvedene sončne elektrike več kot jo potrebujemo. Zato takrat najprej pokrijemo lastne potrebe (lasten odjem), viške pa oddajamo v javno omrežje in za njih izstavimo račun.

Uporabnik lahko vpliva na boljšo ekonomiko tako, da vključi čimveč porabnikov (pranje perila, pomivalni stroj, klima, toplotna črpalka…) v času, ko proizvaja lastno elektriko.

 

6.6 Ali so kakšne tehnične omejitve, ki določajo možnost notranjega priklopa?

 

So. Omejitev je vaša zakupljena moč, ki jo plačujete kot uporabnik. Sončna elektrarna je lahko velika največ 80% vaše zakupljene moči. Primer: če je vaša zakupljena moč 13,85 kW, potem lahko po sistemu notranjega priklopa postavite sončno elektrarno največ 11,08 kW.

 

6.7 Primer izračuna prihranka

 

Pomembno: Prihranek je odvisen od vaše letne porabe električne energije.
Poglejmo primer uporabnika z večjo družinsko hišo s toplotno črpalko za ogrevanje objekta v prehodnem času. Streha je obrnjena na jug, naklonski kot je 35 stopinj. Zakupljena moč 13,85 kW. Letna poraba: 10.000 kWh. Velikost strehe omogoča postavitev sončne elektrarne 10 kWp. Priključitev sončne elektrarne: marec 2013. Vrednost investicije za ta konkretni primer: 18.500 €. Cena obratovalne podpore za priklop v mesecu marcu je 0,09660 € / kWh. Iz računa za elektriko je povprečna cena kWh z vsemi prispevki 0,1114 €/kWh, obračun po enotni tarifi.
Z izračunom (točka 6.5) ugotovimo, da po sistemu notranjega priklopa sončno elektrarno nazivne moči 10 kW lahko postavimo.

Sončna elektrarna bo letno proizvedla približno 11.000 kWh elektrike. Energetsko to več kot zadošča za letno porabo 10.000 kWh.
Ker pa vse elektrike ne porabimo takrat, ko jo proizvedemo, imamo včasih viške, včasih pa moramo elektriko dokupiti (podrobno pojasnilo je v točki 6.4)
Za celotno proizvedeno sončno elektriko bomo prejeli približno 1.063€ obratovalne podpore.
Za 10.000 kWh lastne porabe je uporabnik do sedaj odštel približno 1.114 € na leto.
Zdaj pa predpostavimo, da je njegov način življenja tak, da bo sproti porabil 80% proizvedene energije, 20% pa jo bo prodal.
Torej bo prodal 2.200 kWh po recimo 0,05€ /kWh (trenutna tržna cena) in s tem zaslužil še 110 €.
Na drugi strani pa ne bo rabil kupiti 8.580 kWh elektrike, s čimer bo prihranil približno 980 € letno.
Skupni pozitivni učinek v tem konkretnem primeru je 2.483 € / leto.
Investicija se povrne v 8 letih.

Pomembno: Večji je lastni odjem, prej se bo povrnila investicija. Večje bodo cene elektrike na trgu, večji bo prihranek, boljša bo ekonomika investicije.

Tabelarični prikaz nekaj različnih primerov:

Opombe:
* upoštevana vgradnja elementov višjega kakovostnega razreda
**pri elektrarni na stanovanjski hiši upoštevan 5% pribitek za notranji priklop elektrarne <5kWp
***upoštevan donos 1.100 kWh /kWp inštalirane moči

 

7.    Ali je odkupna cena stalna, kdo jamči za odkup?

 

Tržna cena je stvar pogajanja. Državna subvencija v obliki zagotovljenega odkupa ali obratovalne podpore pa je zagotovljena za 15 let.

V najslabšem primeru lahko po poteku pogodbe prodajate elektriko po tržni ceni (ki se bo najverjetneje še precej zvišala).

 

8.    Kako dobim denar za proizvedeno elektriko?

 

Na podlagi podpisane pogodbe elektrodistribucijskemu podjetju izdate račun za tržno ceno, državnemu podjetju Borzen, d. o. o., pa na podlagi pogodbe izdate račun za obratovalno podporo ali prodate električno energijo po sistemu zagotovljenega odkupa. Če ste davčni zavezanec, odkupnim cenam dodate DDV.

 

9.    Kolikšne so naložbe v sončno elektrarno?

 

Recimo, da je mogoče zaradi strukture strehe postaviti 49,9 kW sončne elektrarne. Za to potrebujete približno 350 kvadratnih metrov strešne površine. Idealni naklon strehe je od 30 do 35 stopinj, sleme v smeri vzhod–zahod. Solarne module postavimo na južno stran strehe. Odvisno od kakovosti vgrajenih komponent in od načina izvedbe bi naložba na ključ stala od 60.000 € + DDV.

 

Letni prihodek za takšno elektrarno, postavljeno na stavbi v marcu 2013 po predstavljenih cenah, bi bil odvisno od ugodnosti lege in kakovosti komponent okrog 7.500 € – po sistemu zagotovljenega odkupa.
Večje elektrarne so seveda ugodnejše.  

 

Če bi bila elektrarna enake moči postavljena v juniju 2013, bi na leto zaslužili okrog 7.000 € , če pa bi bila priklopljena v decembru 2013, bi na leto zaslužili okrog 6.200 €.

 

Pri oceni izplena je upoštevan povprečen donos 1.050 kWh / kWp inštalirane moči.Recimo, da je mogoče zaradi strukture strehe postaviti 49,9 kW sončne elektrarne. Za to potrebujete približno 350 kvadratnih metrov strešne površine. Idealni naklon strehe je od 30 do 35 stopinj, sleme v smeri vzhod–zahod. Solarne module postavimo na južno stran strehe. Odvisno od kakovosti vgrajenih komponent in od načina izvedbe bi naložba na ključ stala od 75.000 € + DDV.

 

Iz tega je razvidno, da je smiselno v letu 2013 čimprej realizirati naložbo in ne odlašati do konca leta, kot je večina investitorjev razmišljala prejšnja leta. Cena kakovostnih komponent na trgu namreč ne bo padala s takim tempom.

 

Predstavljeni podatki so le informativni, ker se izračuni razlikujejo od projekta od projekta. Za vsakogar pripravimo individualne preračune na podlagi konkretnih podatkov.

 

 

FINANCIRANJE

 

10.     Ali je mogoče dobiti nepovratna sredstva?

 

Da.  Opozarjamo pa vas na posledično znižanje odkupne cene elektrike.

 

V Uredbi o pravilih za določitev cen in odkup električne energije od kvalificiranih proizvajalcev električne energije (U. l. št. 37/18. 5. 2009, str. 5251, 15. člen) piše:
»Nespremenljivi del referenčnih stroškov, ki je podlaga za določanje višine podpore, se v odločbi o dodelitvi podpore zaradi prejetih subvencij zmanjša za ta znesek (EUR/MWh): (znesek prejete pomoči (EUR x A)/(nazivna električna moč (MW) x H (h)), kjer je: A = anuitetni faktor pri 15-letni ekonomski dobi naložbe in splošni diskontni stopnji, objavljeni v proračunskem memorandum Republike Slovenije. Za proizvodne naprave OVE iz točke c prvega odstavka 3. člena te uredbe se splošna diskontna stopnja zniža za 5 odstotnih točk. Če je splošna diskontna stopnja višja od uporabljene diskontne stopnje v izračunu referenčnih stroškov, se uporabi diskontna stopnja iz izračuna referenčnih stroškov, H = letne obratovalne ure iz objavljene metodologije določanja referenčnih stroškov.«

 

Bodite pozorni na razpisa Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS navadno nekajkrat na leto:

ZA KMETIJE: http://www.mkgp.gov.si/si/javni_razpisi/
Ukrep 311: Diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti
Cilj je omogočiti začetek ali posodobitev opravljanja nekmetijskih dejavnosti in s tem ustvariti nova delovna mesta kot tudi dodaten vir dohodka na kmetijah ter prispevati k izboljšanju socialnih ter ekonomskih razmer na kmetijah; stopnja pomoči znaša do 70 % priznane vrednosti naložb;

MIKRO PODJETJA NA PODEŽELJU: http://www.mkgp.gov.si/si/javni_razpisi/
Ukrep 312: Podpora ustanavljanju in razvoju mikropodjetij
Cilj je omogočiti začetek ali posodobitev opravljanja dejavnosti, pospešitev ustvarjanja novih delovnih mest, dvig podjetniških veščin in upravljavskih znanj; stopnja pomoči je do 70 %.


 

11. Kje lahko zaprosim za ugodno posojilo ali lizing?

 

Najugodnejše financiranje boste lahko »izpogajali« na banki, kjer ste komitent. Sicer pa imajo ugodno politiko financiranja sončnih elektrarn banke Delavska Hranilnica, NKBM, Banka Koper in druge. Za lizing lahko zaprosite npr. pri Finor Leasingu (lizing Banke Koper).

Lahko pa zaprosite tudi za posojilo Eko sklada:

FIZIČNE OSEBE:
lahko zaprosijo za posojilo Ekološkega sklada, več informacij je na www.ekosklad.si.
Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb občanov 47OB12

Predmet razpisa je ugodno kreditiranje občanov za naložbe na območju Republike Slovenije, med drugim tudi za namestitev naprav za pridobivanje električne energije iz sončne energije z nazivno močjo do 50 kWp.

 

 PRAVNE OSEBE:
 lahko zaprosijo za  posojilo Ekološkega sklada, več informacij je na     www.ekosklad.si.
Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb 50PO13

 

IZBIRA LOKACIJE

 

12.     Kam lahko postavim sončno elektrarno? 

 

Recimo, da boste postavili elektrarno na svoj objekt ali zemljišče. Postavite jo lahko na streho, v streho namesto kritine, na fasado, kot senčilo, kot streho zimskega vrta ali kot samostojen sistem na zemljišču. V prvem koraku lahko sami okvirno preverite, kje bi bila naložba smiselna, tako da poiščete južne lege, ugotovite senčenja iz okolja (drevesa, drogovi, sosednje stavbe, dimniki, zračniki, hribi).  Na ravnih strehah lahko postavimo ustrezno dvignjeno konstrukcijo. Pri poševnih strehah so najugodnejše tiste s slemenom v smeri vzhod–zahod in z naklonom od 30 do 35 stopinj. Pri drugih legah lahko izračunamo, kolikšen bo odmik od idealne proizvodnje.  Spremljajte pot sonca v različnih delih dneva, pomagajo vam lahko tudi fotografije senc ob različnih urah. To bo pomemben podatek pri oceni dejanske proizvedene energije na objektu. Na zemljišču so pomembni lega, senčenje in tudi status zemljišča – brez težav boste postavili elektrarno na gradbeni parceli, težave s pridobivanjem dovoljenj pa boste imeli na kmetijskih zemljiščih.

 

13.     Kolikšno površino strehe potrebujem za en kilovat sončne elektrarne?

 

To je odvisno od vrste modulov, za približek pa lahko vzamete, da potrebuje en kilovat 7,5 kvadratnega metra strešne površine.

 

14.     Pod kakšnimi pogoji pa lahko postavim sončno elektrarno na zemljišču in na kaj moram biti posebej pozoren?

 

Po veljavni zakonodaji lahko sončno elektrarno postavite samo na zazidljivem zemljišču. To pomeni, da za postavitev na kmetijskem zemljišču ne boste dobili vseh potrebnih dovoljenj. Za postavitev na zemljišču boste potrebovali namreč tudi gradbeno dovoljenje. Posebej opozarjamo:
– na nižje odkupne cene za elektriko, proizvedeno v takšnih elektrarnah,
– na letno kvoto 5MWp, ki jo je za postavitev na zemljišču postavila država.
Zasedenost kvot lahko spremljate na www.agen-rs.si, poglavje: Informativni podatki o zasedenosti kvote za fotovoltaične proizvodne naprave, ki niso postavljene na stavbe.

 

Tako želi EU prednostno spodbuditi postavitev sončnih elektrarn na sedanje objekte in obvarovati proste površine, ki jih je mogoče uporabiti še za druge namene.

 

OCENA PREDVIDENE PROIZVODNJE

 

15.     Kakšni so realni podatki o osončenju?

 

Pri obravnavi podatkov bodite pozorni na številčno podobne, a fizikalno različne količine:
– povprečno sončno obsevanje na površinsko enoto v Sloveniji: približno 1242 kWh/m2,
letni energijski donos: v Sloveniji povprečno 1050 kWh/kWp (koliko kWh proizvedemo iz inštaliranega kW moči pri povprečnem letnem sončnem obsevanju).

 

Sicer pa je energijski donos v Sloveniji od 950 kWh/kWp za slabše lege, do 1300 kWh/kWp za odlične lege.

Nekateri namreč pri izračunu namerno ali zaradi nevednosti upoštevajo napačne vrednosti in zato dobijo napačne, nerealno visoke vrednosti predvidene proizvedene elektrike.

 

16.     Kako lahko ocenim, kakšna bo  proizvodnja iz načrtovane elektrarne?

 

Za oceno »na palec« pomnožite naveden povprečni energijski donos (1050 kWh/kWp) s svojo inštalirano močjo. Tako boste dobili letno proizvodnjo električne energije v kWh.

Za natančnejšo oceno pri izračunu pridobljene električne energije uporabljamo računalniški program, ki upošteva desetletna povprečja osončenja za posamezne lokacije, pa tudi nadmorsko višino, način vezave in izkoristke konkretno uporabljenih tipov modulov in razsmernikov. Upoštevamo tudi senčenje iz okolice in lego objektov.

Tako vam lahko podamo precej realno napoved pridobivanja energije za vaš konkreten primer.

 

TEHNIČNA VPRAŠANJA

 

17.     Kateri so glavni elementi sončne elektrarne?

 

Glavni elementi so:
-    solarni moduli,
-    razsmerniki z merilnimi in zaščitnimi napravami
-    montažni sistem,
-    merilno ločilno mesto.

Več o tem lahko preberete v dokumentu Temelji fotovoltaike in v brezplačni knjižici Zemlja je naša prijateljica.

 

18.     Kaj nam pove izkoristek celic in modulov?

 

Definicija prostorskega izkoristka (učinkovitost pretvobe/conversion efficiency): Razmerje med največjo generirano električno močjo in zmnožkom površine sončnega generatorja (modula) in gostote vpadnega sončnega sevanja, merjeno pri določenih preizkusnih pogojih in izraženo v odstotkih.

    Poenostavljeno: večji je prostorski izkoristek, večja bo pridobljena električna energija iz enake površine.
    Nazivna moč je v bistvu rezultat izkoristka – pri slabem izkoristku boste za enako nazivno moč modula potrebovali večje površine.

    Tudi pri tem prostorskem izkoristku morate paziti, da ločite podatek o izkoristku celice, ki je vedno višji od podatka o izkoristku modula.

 

19.     Kakšen razsmernik izbrati?

 

Izbira ustreznega sistema razsmernikov in način vezave modulov zahteva veliko strokovnega znanja in ni tako preprosto, kot se najprej zdi.

Razsmernik ne sme biti »podhranjen« niti preobremenjen, zato navadno proizvajalci razsmernikov ponudijo projektantom programsko opremo, ki jim pomaga pri projektiranju ustreznega razsmernika glede na predvideno število in vrsto modulov.
Upoštevati pa je treba tudi morebitne različne naklone ali predvidena senčenja posameznih delov elektrarne.
Prav tako je treba upoštevati morebitne specifične zahteve elektrodistributerja.

Dobri projektanti izberejo takšno kombinacijo, ki je za vsak konkreten primer optimalna.

 

Centralne razsmernike izberemo ob večjih elektrarnah ustreznih moči (optimalna obremenjenost razsmernika), kjer so nam pomembne njegove prednosti:
-    preprostejši način instalacije,
-    preprostost rokovanja,
-    pri določenih tipih možnost dokupa garancije na 20 let, kar minimalizira stroške vzdrževanja v zelo dolgi dobi.

Kot že rečeno – nikoli ni univerzalne rešitve, ampak je treba poiskati najboljšo za dane možnosti.

 

20.     Kateri kazalci so najpomembnejši?

 

Najpomembnejši so:
– nazivna moč elektrarne (kWp),
– vrsta modulov, število, dimenzija, izkoristek modula,
– vrsta razsmernikov, število, izkoristek,
– predvidena letna proizvodnja (kWh) in prihodek (€ brez DDV),
– skupna cena €/kWp.

 

21.     Ali objekt s sončno elektrarno potrebuje strelovod?

 

Na kratko: praktično ga potrebuje.

Vendar pa opozarjamo, da ne velja kakršnakoli izvedba »po domače«, ampak je pri izbiri izvajalca za strelovod potrebno jasno zahtevati, kaj mora izvedba vsebovati.

Pojasnilo:
Pri gradnji sončne elektrarne je investitor dolžan podpisati izjavo investitorja (po Uredbi o energetski infrastrukturi UL 75/ 2010 z dne 24.9.2010). Vsebina te izjave je podrobno predstavljena v točki 28 tega dokumenta.

V sklopu priprave te izjave je potrebno med drugim pridobiti:
Presojo, iz katere izhaja, da je zaščita pred delovanjem strele in zagotovitev varnosti nizkonapetostnih instalacij in naprav v skladu s predpisi, ki urejajo zaščito pred delovanjem strele in nizkonapetostnih električnih inštalacij v stavbah  (v nadaljevanju presoja o zaščiti pred strelami).
Presojo o zaščiti pred strelami lahko izdela posameznik, ki izpolnjuje pogoje za odgovornega projektanta v skladu s predpisi, ki urejajo graditev.

V praksi to pomeni, da mora investitor oziroma izvajalec strelovoda poskrbeti za:
- strokovno načrtovanje strelovoda
- strokovno izvedbo strelovoda
- presojo o ustreznosti zaščite pred strelo
- izvedbo meritev strelovodne zaščite
- potrditev ustreznosti v Izjavi po UL 75/2010

 

22.     Ali se splača koncentriranje svetlobe z zrcali?

 

Koncentriranje svetlobe z zrcali za to, da bi pridobili večjo količino električne energije, odsvetujemo. Večina proizvajalcev solarnih modulov namreč izrecno navaja, da garancije in jamstva za delovanje v tem primeru ne veljajo. Moduli namreč niso predvideni za takšno uporabo.

 

23.     Kakšna je razlika med fiksnimi in sledilnimi sistemi?

 

Fiksni sistemi: gre za sončne elektrarne, kjer so moduli na nosilni konstrukciji pritrjeni fiksno pod določenim kotom in v določeni smeri, čim bolj proti jugu. To so navadno sistemi na strehah. Optimalno orientirani so v osrednjem delu dneva, kjer je tudi največ sonca. Odlikujejo jih nižji investicijski stroški, nizki stroški vzdrževanja in manjša izpostavljenost vremenskim razmeram (vihar, neurje).

Sledilni sistemi: nosilne konstrukcije omogočajo, da se moduli čez dan premikajo enoosno ali po dveh oseh in tako sledijo soncu. S sledilnimi sistemi proizvedemo več električne energije predvsem zgodaj zjutraj in pozno popoldne, ko sicer fiksni moduli niso optimalno orientirani.

Če so izpolnjeni naslednji pogoji:
-    nadpovprečno veliko sončnih dni v letu,
-    idealna lega brez okoliških senčenj v vseh letnih časih,
-    brez jutranje megle,
-    velik delež direktne svetlobe (manjši delež difuzijske svetlobe),

je višji strošek naložbe v sledilnik ekonomsko upravičen.

Pri projektiranju sledilnih sistemov je treba upoštevati:
-    med stroške moramo umestiti tudi višje stroške vzdrževanja,
-    natančno pozicioniranje na zemljišču (študija senčenja), da bi se izognili izgubi zaradi medsebojnega senčenja v določenih delih dneva ali letnem času,
-    ustrezno projektiranje statike (večja izpostavljenost vremenskim obremenitvam (vihar in podobno),
-    spoštovanje proizvajalčevih navodil o maksimalni dovoljeni obremenitvi posameznega sistema.

Ni naključje, da je največ sledilnih sistemov v Španiji in na Portugalskem, v nasprotju z Nemčijo, kjer je največ fiksnih sončnih elektrarn. Za slovenske razmere je postavitev sledilnikov navadno manj  upravičena in večinoma se je naložba v fiksne sisteme izkazala za bolj ekonomično.  Seveda je to odvisno od konkretnih okoliščin na dani lokaciji.
   
Pred odločitvijo preverite vse dejavnike za svojo lokacijo in primerjajte glavne kazalnike za fiksne in sledilne sisteme za svoj primer.

 

ODLOČITEV ZA IZVEDBO

 

24.     Koliko časa potrebujem od ideje do izvedbe?

 

Z upoštevanjem vseh rokov za pridobitev ustreznih dovoljenj in izpeljavo upravnih postopkov boste od odločitve za postavitev do prvega izdanega računa za pridobljeno elektriko potrebovali okrog tri do šest mesecev, pri večjih in zahtevnejših projektih lahko tudi več.

 

25.     Na kaj moram biti pozoren pri pridobivanju ponudb morebitnih izvajalcev del?

 

Pri primerjavi ponudb bodite pozorni:
-    ali ponudba vsebuje samo posamezne elemente ali gre za postavitev na ključ,
-    ali je v ceni dejansko vključeno vse (nekateri ponudniki v izhodiščni ponudbi ne vključujejo denimo zaščite ali izvedbe merilno ločilnega mesta, drugi posebej zaračunavajo uporabo dvigala ipd.),
-    kakšne so vgrajene komponente,
-    ali potrebuje konkretna sončna elektrarna za delovanje elektriko iz omrežja (v tem primeru boste imeli naknadno dodatne stroške),
-    ali konkretna sončna elektrarna za svoje delovanje uporablja le elektriko iz lastne proizvodnje in ni uporabnik elektrike iz omrežja,
-    kolikšna je skupna inštalirana moč; včasih se je bolje odločiti za sončno elektrarno nižje nazivne moči, ki bo delovala optimalno, kot pa za takšno s čim večjo inštalirano močjo, pri kateri so moduli postavljeni v območje, ki ni optimalno (senčenje dimnika, sosednjih objektov). To bo namreč razlog za izgubo delovanja in slabšo ekonomiko.
-    kolikšna je končna cena na inštalirani kWp – vendar cena ne sme biti edino merilo za odločitev, višja cena zaradi bolj kakovostnih komponent se vam bo v 30 letih več kot obrestovala,
-    na podlagi česa je izračunan vaš morebitni prihodek (ne nasedajte umetno visokim nerealnim predvidenim prihodkom), kolikšne so upoštevane odkupne cene,
-    kolikšni bodo predvideni stroški vzdrževanja,
-    ali ponudnik ponuja možnost podaljšanja garancije razsmernikov,
-    kako strokoven in kompetenten je ponudnik,
-    dostopnost ponudnika,
-    ali vam lahko ponudnik pomaga pri pripravljanju razpisne dokumentacije, če se zanimate za pridobitev nepovratnih sredstev,
-    kje si lahko ogledate reference ponudnika, vstopite v stik z investitorji, kjer je ponudnik že končal postavljanje sončne elektrarne.

Vsaka sončna elektrarna je unikat in zato sta pri vsaki potrebni individualna obravnava in iskanje najboljše ekonomike za konkreten primer.

Zahtevajte pojasnila in razlago vsega, kar vas zanima glede ponudbe in izvedbe!

 

26.     Kako se izogniti nestrokovnim rešitvam?

 

Kadar se vozimo po Sloveniji, z veseljem opazujemo, koliko novih sončnih elektrarn je »zraslo« v zadnjem letu. Hkrati nas žalosti, ker opazimo tudi čedalje več nestrokovnih in neestetskih projektnih rešitev.

Kot si želimo všečen, prijeten in funkcionalen dom, gospodarski ali industrijski objekt, bodimo zahtevni tudi pri njegovi nadgradnji. Pravilno in strokovno umeščena sončna elektrarna bo dodana vrednost vašega objekta. Nasprotno bodo nestrokovne rešitve kazile vašo streho in okolje, so pa lahko tudi nevarne.

Nekaj temeljnih pravil:
1.    Projektanti naj upoštevajo zahteve funkcionalnosti in estetike.
2.    Nikoli ne povečujte števila modulov za vsako ceno, tako da spreminijate poglavitni videz strehe. Izogibajte se montažam čez sleme objekta in osnovne dimenzije strehe v katero koli smer. Ne gre samo za vprašanje lepote, ampak tudi za vprašanje varnosti in statičnih obremenitev.
3.    Dober projektant se bo ustrezno izognil dimnikom, zračnikom, strešnim oknom in podobnim oviram. Tudi v tem primeru drži »manj je več«, saj moduli, ki so osenčeni, zmanjšujejo izkoristek celotne veje modulov.
4.    Ne varčujte pri vgradnih elementih. Življenjska doba elektrarn je 30 let in več. S kakovostnimi komponentami boste že v nekaj letih opravičili višji začetni strošek.
5.    Ne varčujte pri vgrajenih zaščitah. Nekateri ponudniki so »ugodni« prav zaradi neustreznih in pomanjkljivih zaščitnih elementov.
6.    Pozanimajte se o referencah. Oglejte si sončne elektrarne, ki jih je vaš ponudnik že postavil. Pogovorite se z lastniki.

 

27.     Kaj gre lahko narobe?

 

–    Nekateri izvajalci ne pomišljajo postaviti sončne elektrarne na nelegalno zgrajene objekte. Mogoče posledice:

    -  V poznejši fazi ne boste mogli priklopiti sončne elektrarne.
    -  V postopkih za priključitev vam bo izvajalec moral ponarejati dokumentacijo, katere podpisnik boste vi, kar bo kaznivo dejanje.
    -  Lahko se vam zgodi, da boste morali v prihodnosti porušiti objekt skupaj s sončno elektrarno.

–    Pri nekaterih ponudnikih se zgodi, da po prejetju prvega nakazila izginejo, vi pa lahko ostanete brez denarja in brez elektrarne. Preverite bonitete izvajalcev in se o njihovem načinu dela pozanimajte pri njihovih prejšnjih strankah.
–    Elektrarna je na strehi, ne morete pa je priklopiti ali dokončati postopkov za pridobitev državne podpore. To se lahko zgodi pri nestrokovnih izvedbah, kjer elektrarna ni strokovno izvedena, ali je postavljena na nelegalnih objektih, ali pa niso bili izpeljani vsi zahtevani postopki in dostavljena vsa zahtevana dokumentacija.
–    Sončna elektrarna je priklopljena, vendar proizvodnja ne dosega predvidenih vrednosti. Možnosti je več: nekakovostne komponente, nestrokovno projektirana elektrarna, nekakovostna izvedba, ponudnikove nerealne obljube.

Še enkrat: nizka cena vas lahko drago stane!

 

POSTOPKI

 

28.     Ali se moram registrirati kot s.p . ali odpreti drugo obliko podjetja?

 

Ni nujno, je pa koristno. Zakaj? Če kupite elektrarno kot fizična oseba, ki ni davčni zavezanec, plačate pri nakupu elektrarne z montažo  8,5 % DDV. Pri izračunu dobe vračanja morate upoštevati ceno z DDV.

Slaba stran, če se odločite za nakup kot fizična oseba, je, da gre prihodek od prodane elektrike v vašo dohodninsko osnovo.

In nasprotno, če postavljate elektrarno kot davčni zavezanec, DDV ob nakupu ne plačate (Obrnjena davčna obveznost po 76.a členu ZDDV-1).

Pogoj za prodajo električne energije je registriranje dejavnosti proizvodnje električne energije (35119 Druga proizvodnja električne energije). Sončna elektrarna je lahko tudi dopolnilna dejavnost na kmetiji.

Treba je torej razmisliti o dveh stvareh:
1)    Fizična oseba ali pravna oseba (s. p., d. o. o., dopolnilna dejavnost na kmetiji)
2)    Davčni zavezanec – da ali ne.

Končna odločitev naj temelji na presoji vašega konkretnega finančnega položaja (zaposlen, upokojenec, drugi prihodki in dejavnosti, aktivna kmetija, že lastnik podjetja). Priporočamo, da se o tem posvetujete s svojim finančnim ali davčnim svetovalcem.

 

29.     Katere dokumente potrebujem pri pridobivanju soglasij?

 

Upravne postopke, vezane na postavitev sončne elektrarne, na podlagi vašega pooblastila urejujemo mi, zato naj vas dolgotrajni in zapletenih postopki ne prestrašijo.   

Od vas potrebujemo:
-    zemljiškoknjižni izpisek z dokazili o lastništvu,
-    lokacijsko informacijo,
-    mapno kopijo v merilu 1:1000 v papirni in digitalni obliki (format dxf),
-    redni izpisek iz sodnega registra za gospodarske družbe ali potrdilo o registraciji za samostojne podjetnike,
-    gradbeno ali uporabno dovoljenje objekta, na katerem bo sončna elektrarna,
-    če niste lastnik objekta, potrebujete še pogodbo med vami in lastnikom objekta. To je lahko:
                                    -    najemna pogodba,
                                    -    pogodba o ustanovitvi stvarne služnosti,
                                    -    pogodba o ustanovitvi stavbne pravice na napremičnini.

Če gre za samostojno sončno elektrarno, za katero je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, so postopki pridobivanja dokumentacije zahtevnejši in se za izvedbo dogovorimo posebej.

Stroški pridobivanja prilog za izjavo po U. l. 75/2010 se obračunajo posebej, ker so odvisni od števila potrebnih soglasij, ki se razlikuje pri posameznih primerih.

 

30.     Kdaj potrebujem gradbeno dovoljenje in kdaj ne?

 

a)    Postavitev sončne elektrarne na strehi sedanjega objekta (do 1 MWp) – gradbeno dovoljenje ni potrebno.

Če postavitev sončne elektrarne na strehi objekta ustreza možnostim za montiranje in priključevanje preprostih naprav na elektroenergetsko omrežje, gradbeno dovoljenje ni potrebno.

Pogoji so definirani v U. l. 75/2010 v Uredbi o dopolnitvah Uredbe o energetski infrastrukturi.

Pred začetkom del mora investitor podati izjavo, da je naprava, za katero vlaga zahtevo za njeno priključitev na elektroenergetsko omrežje, preprosta naprava za proizvodnjo električne energije in da so bile pri njeni montaži upoštevane zahteve, predpisane s 23.a členom Uredbe o energetski infrastrukturi, kar dokazuje z naslednjim:
1.    Gradbeno ali uporabno dovoljenje za zgradbo, na kateri bo sončna elektrarna.
2.    Preveritev, da montaža ni v nasprotju s prostorskimi akti.
3.    Statična presoja.
4.    Presoja s področja požarne varnosti.
5.    Presoja o zaščiti pred strelami.
6.    Presoja o zaščiti pred hrupom.
7.    Pridobljena soglasja, če zemljišče, na katerem stoji zgradba in bo montirana sončna elektrarna, leži na območju varovalnega pasu.
8.    Pridobljena soglasja, če je zemljišče, na katerem stoji zgradba in bo montirana sončna elektrarna, varovano s posebnimi predpisi.
9.    Preveritev o morebitnem varovanju iz točk 7 in 8.

Investitor lahko priloge pridobi sam, lahko jih uredimo mi.

b) Sončna elektrarna, za katero je treba pridobiti gradbeno dovoljenje:
Samostojne sončne elektrarne, katerih gradnje ni mogoče razvrščati med investicijsko vzdrževalna dela, ker ne gre za izvedbo del, vezanih izključno na gradnjo za potrebe že obstoječega objekta, poleg tega pa je treba navadno za takšno gradnjo narediti tudi samostojni priključek na elektroenergetsko omrežje.
Podlaga za izdajo vsakega gradbenega dovoljenja izhaja iz namenske rabe zemljišč občinskega prostorskega načrta. Gradbenega dovoljenja za gradnjo določenega objekta ni mogoče izdati, če tega ne dovoljuje prostorski akt.

 

 

31. Kakšni so postopki pri postavitvi? Kdo pridobiva dokumentacijo?

 


 
Aktivnost Kdo Opombe
1 Odločitev za postavitev sončne elektrarne investitor  
2 Posredovanje podatkov o izbrani lokaciji (lega, naklon, senčenje, dimenzije razpoložljive površine, moteči objekti ...) investitor skica, fotografija, naslov
3 Ogled lokacije Sonel  
4 Ocena primernosti lokacije Sonel  
5 Izdelava študije izvedljivosti/idejnega projekta (opcija) Sonel pri zahtevnejših projektih
6 Izbira optimalne konfiguracije sončne elektrarne za dane pogoje ter izdelava informativnih izračunov Sonel upoštevanje zahtev vlagatelja glede komponent, velikosti elektrarne in predvidenega finančnega vložka
7 Odločitev investitorja za izvedbo in potrditev izbrane različice
 
investitor  
8 Pridobitev potrebne dokumentacije:
-         mapna kopija 1:1000 v papirni in digitalni obliki
-         zemljiškoknjižni izpisek z dokazili o lastništvu
-         lokacijska informacija
-         gradbeno dovoljenje za osnovni objekt
investitor  
9 Priprava izjave po U. l. 75/2010 Investitor ali
Sonel
Pred podpisom pogodbe pridobiti vsaj točke 2, 7, 8, 9.
10 Izvedba meritev na terenu Sonel  
11 Priprava končnega popisa materiala in del Sonel  
12 Podpis pogodbe za postavitev na ključ investitor/Sonel  
13 Vloga za soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje Sonel  
14 Pridobitev projektnih pogojev in soglasja za priklop za izbrano konfiguracijo elektrarne Sonel/distribucijsko podjetje Izda  distribucijsko podjetje na podlagi vloge
15 Izdelava projektne dokumentacije Sonel  
16 Pridobitev soglasja k projektnim rešitvam Sonel/distribucijsko podjetje Izda  distribucijsko podjetje na osnovi vloge
17 Postavitev sončne elektrarne Sonel  
18 Preizkus, zagon in meritve Sonel/distribucijsko podjetje  
19 Podpis pogobe o priključitvi, Podpis pogodbe o dostopu do distribucijskega omrežja za oddajo, Podpis pogodbe o dostopu do distribucijskega omrežja za prejem investitor/distribucijsko podjetje Na osnovi vloge
20 Priključitev elektrarne na električno omrežje distribucijsko podjetje  
21 Pregled pristojnega energetskega inšpektorja energetski inšpektor  
22 Pridobitev deklaracije za proizvodno napravo za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (OVE) investitor/Sonel/JARSE Na osnovi vloge
23 Odprtje računa proizvajalca investitor/JARSE Na osnovi vloge
24 Pridobitev odločbe o dodelitvi podpore za el. energijo, proizvedeno iz obnovljivih virov energije (OVE) investitor/JARSE Na osnovi vloge
25 Podpis pogodbe o prodaji in dobavi el. energije investitor/kupec električne energije  
26 Podpis pogodbe o zagotavljanju podpore za električno energijo, proizvedeno iz obnovljivih virov energije (OVE) Investitor/BORZEN, d. o. o.  
 
 
 

32. Katera zakonodaja pokriva to območje?

 

Področje ureja naslednja zakonodaja:
U. l. str. 5248/št. 37/18. 5. 2009 in U. l. št. 53/2009, 68/2009, 76/2009, Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije

U. l. str. 9387/št. 90/30. 11. 2012, Uredba o spremembah Uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije

U. l. str. 4491/št. 43/8. 6. 2012, Uredba o spremembah Uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije

U. l. str. 14352/št. 105/23. 12. 2011, Uredba o spremembi Uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije

U. l. str. 14638/št. 94/26. 11. 2010, Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije

U. l. str. 11030/št. 75/24. 9. 2010, Uredba o dopolnitvah Uredbe o energetski infrastrukturi

U. l. str. 594/št. 8/30. 1. 2009, Uredba o izdaji deklaracij za proizvodne naprave in potrdil o izvoru električne energije

U. l. str. 4669/št. 33/30. 4. 2009, Akt o uporabi registra potrdil o izvoru električne energije in načinu sporočanja podatkov o proizvodnji električne energije

U. l. str. 610/št. 8/30. 1. 2009, Uredba o načinu izvajanja gospodarske javne službe organiziranja trga z električno energijo

Pomembna sta tudi:
U. l. 27/07 in 70/08: Energetski zakon (EZ-UPB2)
U. l. 102/04 in 126/07: Zakon o graditvi objektov

 

SONELOVE PREDNOSTI

 

33. Zakaj bi izbrali slovenskega izvajalca Sonel?

 

Smo eno prvih slovenskih podjetij na področju fotovoltaike, iz časov, ko je bilo treba za področje fotovoltaike imeti pogum in veliko entuziazma.

Podjetje Sonel je naš osebni življenjski projekt. Naši poslovni partnerji so za nas veliko več kot le stranke.

Verjamemo v to, kar delamo. Verjamemo, da z vsako sončno elektrarno naredimo nekaj dobrega za vas, zase in za širše okolje.

Imamo izkušnje in smo strokovni.

Uporabljamo izključno preverjene in kakovostne materiale. To pravi marsikdo, mi pa lahko tudi dokažemo.

Podjetje Kyocera spada v razred premium proizvajalcev solarnih modulov. Med vsemi slovenskimi izvajalci nas je že leta 2007 izbralo za avtoriziranega distributerja, ker zahtevajo zanesljivost, strokovnost, vrhunsko izvedbo in najvišjo kakovost storitev. Pri svojih projektih imamo vso njihovo odlično podporo, za nami je Kyocerinih 35 let izkušenj.

Leta 2012 smo začeli sodelovati tudi s proizvajalci premium blagovne znamke Aleo, ki spada v skupino Bosch.

Smo odkriti. Zato lahko mirno spimo.
Smo odprti in dostopni, kadar koli se lahko pogovorite z enim izmed lastnikov podjetja.
Smo zanesljivi in dosledni. Ne obljubljamo nemogočega; kar obljubimo, drži.
Poskrbimo za vse. Za VSE.
Nimamo tipskih ponudb. Tudi vi niste tipski in si zaslužite osebno obravnavo. Za vas bomo poiskali najboljšo individualno rešitev.
Naš cilj je dolgoročno zadovoljstvo. Vaše in naše.

 

 

 

 

Pa še to: Naša najboljša referenca so zadovoljne stranke. Nekaj referenc  si lahko ogledate v nadaljevanju.


 


34. Referenčni objekti

 

Referenčne objekti si lahko ogledate s klikom na povezavo: Referenčni objekti
 


 

Prelistajte zanimivo knjižico, iz katere se lahko marsikaj naučijo tako odrasli kot otroci.

Naše brezplačne publikacije lahko preprosto naročite tukaj: